Maribor med Otokarjem Traungauskim in Sulejmanom Veličastnim

20. oktobra 1164 je v gradu Maribor mejni grof Štajerske Otokar IV. Traungauski izdal listino, ki ni samo prva pisna omemba ali »rojstni dan« Maribora in zato občinski praznik, temveč tudi začetek pisnih virov za njegovo zgodovino.

Velik del pisnih virov za zgodovino Maribora v srednjem in novem veku je v zbirki Gradivo za zgodovino Maribora izdal nedavno umrli akademik prof. dr. Jože Mlinarič. Ta izjemni Mlinaričev prispevek k poznavanju Maribora nam omogoča, da bomo med vodenjem spoznali, kaj še danes ohranjenega so videle priče listine iz leta v 1254 v kateri se Maribor prvič omenja kot mesto, najuglednejši mariborski meščan Paltram, ko je leta 1354 obiskal mariborsko sinagogo, rabin Iserlajn, ko je postal po letu 1428 najvplivnejši rabin Rimsko-nemškega cesarstva, in mariborski mestni sodnik Krištof Willenrainer, ko je leta 1532 vodil obrambo mesta pred vojsko turškega sultana Sulejmana II. Veličastnega. V predavanju po vodenju bodo ohranjeni ostanki zgodovine Maribora med 12. in 16. stoletjem predstavljeni še poglobljeno in v časovnem zaporedju.

Vodenje bo v četrtek, 31. III. 2022.
Začelo se bo ob 16. uri in bo trajalo okoli dve uri.
Zbirno mesto bo pri Jurčičevem spomeniku na Trgu generala Maistra.

Predavanje bo v četrtek, 31. III. 2022.
Začelo se bo ob 19. uri in bo trajalo okoli eno uro in pol.
Predavanje bo potekalo v Sodnem stolpu.

Po sledeh obdobja med 12. in 16. stoletjem v Mariboru bo vodil ter o njem predaval Boris Hajdinjak.

Slika: Odtis drugega pečatnika mesta Maribor. Kakšen gospodarski in z njim povezani kulturni napredek je doživel Maribor konec 13. stoletja nam morda najbolj neposredno izkazuje še danes ohranjeni drugi mariborski mestni pečatnik (hrani: Pokrajinski muzej Maribor), katerega prvi odtis se je ohranil na listini iz leta 1305. Njegov naročnik je bil najverjetneje takratni mariborski mestni sodnik Rudolf, katerega potomci so bili prvi mariborski meščani, ki so postali plemiči.