Porajmos – zamolčani genocid nad Romi
Med letoma 1939 in 1945 so nacisti pobili skoraj 500.000 Romov, po novejših ocenah okoli 600.000 oziroma celo milijon in pol, kljub temu pa Romi in Sinti še vedno čakajo na popolno priznanje trpljenja, ki jim ga je povzročil nacistični režim.
V znanstvenoraziskovalnih krogih je bila vrsto let spregledana tema porajmosa ali genocida nad Romi. Romi so bili, tako kot Judi, vse od prihoda na evropska tla označeni kot večni nomadi in tujci, ki jih je družba nenehno povezovala z izrazito negativnimi stereotipnimi predsodki. Temu ustrezno so bili vseskozi deležni odklonilnega odnosa večinskih skupnosti ter podvrženi preganjanju in poskusom nasilne asimilacije. Nesporno dejstvo je, da so bili Romi kot etnična skupina druga največja žrtev nacističnih stremljenj h »končnim rešitvam« v načrtu oblikovanja rasno »čistega« arijskega naroda.
Prizadevanjem po ozaveščanju javnosti o porajmosu, njegovih zgodovinskih iztočnicah in posledicah smo se pred nekaj leti pridružili tudi v Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Leta 2014 smo v sodelovanju s Frekvenco, društvom Terne Roma, Ustanovo dr. Šiftarjeva fundacija, Kulturnim društvom člen 7 za avstrijsko Štajersko – Pavlovo hišo in Inštitutom za judovsko zgodovino Avstrije zasnovali večletni mednarodni projektKamnite solze, v okviru katerega razvijamo strategije za trajno obeleževanje treh spominskih dni: mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta (27. januar), dneva spomina na slovenske žrtve holokavsta ob obletnici začetka množičnih deportacij prekmurskih Judov (26. april), zunaj Slovenije pa spominskih dni, povezanih z zgodovinskimi dogodki, ki so v času nacionalsocializma in druge svetovne vojne ireverzibilno zapečatili usodo preganjanega judovskega prebivalstva v posameznih državah, ter mednarodnega dneva spomina na žrtve genocida nad Romi (2. avgust). Odraz naših aktivnosti v sklopu projekta Kamnite solze je med drugim tudi pričujoči zbornik.
[royalslider id=”67″]
Zasnova zbornika Porajmos – zamolčani genocid nad Romi izhaja iz zgodovinske družbene izključenosti pripadnikov romske skupnosti, pregona, zatiranja, sovražnosti in marginalizacije, ki se je v času nacizma med drugo svetovno vojno stopnjevala do načrta »končne rešitve«, to je do popolnega uničenja te skupnosti v Evropi.
Sandi Horvat v svojem prispevku o pogovoru s svojo babico – Zgodba Gizele Horvat – osvetli njeno osebno percepcijo in predstavi nekatera skrita dejstva o položaju Romov v Prekmurju v drugi svetovni vojni. Vera Klopčič piše v prispevku Genocid nad Romi v preteklosti, anticiganizem v sedanjosti o fenomenu anticiganizma v preteklosti in sedanjosti. Razvoj na področju dosedanjih raziskovanj in zgodovinske dokumente predstavi Marjan Toš v prispevku Ponižani, razžaljeni, umorjeni in zamolčani. Filip Škiljan v prispevku Romi na Hrvaškem v drugi svetovni vojni piše o segregaciji romske skupnosti v preteklosti in trpljenju romskega naroda v času NDH. O primerjavi položaja Romov v Sloveniji in na Hrvaškem govori Ana Bračič v prispevku Tolerantna mladina: raziskava o diskriminaciji Romov v Sloveniji in na Hrvaškem. Urša Valič je pripravila prispevek Porajmos – zamolčana preteklost in v njem predstavila vključenost genocida nad Romi v projekt Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam.
Zbornik smo pripravili v sodelovanju z Ustanovo dr. Šiftarjeva fundacija v okviru projekta Kamnite solze,ki sta ga v letih 2014–2015 finančno podprli Mednarodna zveza za spomin na holokavst IHRA in Mestna občina Maribor.