Judovski jeziki
Judje povsod, kjer koli že živijo, govorijo in pišejo drugače kot njihovi sosedje. Včasih je njihov jezik drugačen zaradi nekaj dodatnih hebrejskih besed, drugič govorijo popolnoma drug jezik.
V stoletjih okrog začetka našega štetja so Judje namesto hebrejščine govorili judeoaramejščino, nekaj stoletij pozneje pa judeogrščino. Ko so se izselili iz Izraela in potem v babilonskem, perzijskem, grškem in rimskem imperiju ter v arabskih deželah ustvarjali nove skupnosti, so se še naprej učili lokalne jezike, govorili in pisali pa so jih na svoj posebni, judovski način. Zaradi sprememb v lokalnih jezikih, preseljevanja in mešanja z govorci drugih jezikov so nekateri jeziki, ki so nastali v antiki ali srednjem veku, že pred stoletji izumrli, drugi so izginili, ker so se njihovi govorci pomešali z govorci drugih jezikov.
V poznem 19. in 20. stoletju so se Judje znova množično preseljevali. Milijoni Judov so se iz srednje in vzhodne Evrope, z Bližnjega vzhoda in iz severne Afrike preselili v obe Ameriki, v zahodno Evropo in Palestino. Milijoni so umrli v nacističnem holokavstu, v desetletjih po ustanovitvi Države Izrael pa so se milijoni Judov z vseh teh območij, predvsem iz Maroka, Alžirije, Tunizije in Iraka, preselili v Izrael. Zaradi razvoja izraelske hebrejščine judovski jeziki v diaspori niso izumrli. Sodobni Judje, predvsem pravoverni, prav tako govorijo jezike, ki vsebujejo na stotine hebrejskih in aramejskih besed iz svetih besedil, opazni pa so tudi vplivi jidiša, ladina in judeoarabščine. Te različice angleščine, španščine, francoščine itd. lahko razumemo kot nove judovske jezike.
Z razstavo Judovski jeziki, ki jo je pripravila Narodna knjižnica Izraela ob letošnjih Evropskih dnevih judovske kulture, vam ponujamo majhen vpogled v obširen svet judovskih jezikov.
[royalslider id=”72″]
Razstavo je pripravila Narodna knjižnica Izraela v sodelovanju z AEJP. Nacionalni koordinator projekta EDJK in gostitelj razstave Judovski jeziki je CJKD Sinagoga Maribor.
Častni pokrovitelj projekta EDJK 2016 v Sloveniji je Anton Peršak, minister za kulturo Republike Slovenije.
Projekt sta podprla MOM in Elektro Maribor.