Romi v gibanju
Poznani so kot »Cigani«, a sebe imenujejo Romi ali Sinti. V skladu z dogovorom na prvem svetovnem kongresu Romov leta 1971 v Londonu za vse nekoč Cigani imenovane ljudi dosledno uporabljamo izraz Romi.
Prisotnost Romov na evropskih tleh in njihov izvor sta bila dolgo neznanka, predvsem zaradi pomanjkanja zgodovinskih virov. Kot ključ za razumevanje zgodovine in prisotnosti Romov se je izkazal njihov jezik, ki nakazuje na dejstvo, da so se Romi najverjetneje začeli pomikati proti zahodu iz Indijskega polotoka že v prvih stoletjih našega štetja. V osrednje evropski prostor so prišli v 14. stoletju, ko so se začeli tudi razseljevati in so se tako razdelili na različne skupine s svojevrstnimi jezikovnimi značilnostmi. Skoraj sočasno z naselitvijo romske populacije na evropskih tleh pa se je začela tudi diskriminacija, predvsem zaradi drugačnega načina življenja, kulture ter tudi barve kože, ki so jih »avtohtoni« prebivalci povezovali z negativnimi karakternimi lastnostmi. Nezaželeni so bili praktično povsod, kjer so se pojavili. Oblasti so kmalu pričele z načrtnim preganjanjem »Ciganov«, ki je kulminiralo med II. svetovno vojno s porrajmosom, genocidom nad Romi. Porrajmos je bil v javnost mnoga desetletja skoraj povsem spregledan in pozabljen in šele v zadnjih letih se raziskovalci bolj poglobljeno ukvarjajo z raziskovanjem tragičnih usod Romov in Sintov med II. svetovno vojno.
Na slovenskem ozemlju zasledimo posamezne Rome v pisnih virih že v 15. stoletju, bolj množično pa se na naših tleh začnejo naseljevati v 17. in 18. stoletju. Tako kot drugod po Evropi, so bili tudi v Sloveniji Romi in Sinti deležni načrtnega vojnega preganjanja, zlasti nacističnega. Navkljub dogodkom med II. svetovno vojno, pa se diskriminacija Romov še ni končala, saj lahko stereotipne predstave o Romih zasledimo prav na vsakem koraku. Danes Romi v Sloveniji živijo predvsem na Dolenjskem, Gorenjskem, v Prekmurju ter industrijskih središčih kot so Ljubljana, Maribor in Velenje, kjer se neprestano soočajo z diskriminacijo in nerazumevanjem njihove kulture. Posledica je tako izključenost iz družbe, dodatne težave pa predstavljata še nizka izobrazba ter visoka stopnja brezposelnosti med romskim prebivalstvom.
[royalslider id=”37″]
*Otroci iz romskega naselja Brezje, foto Amanda Protidou, 2007, arhiv Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto.
Razstava Romi v gibanju nas seznanja z zgodovino romskega naseljevanja v Evropi s poudarkom na Sloveniji, njihovo kulturo in jezikom ter nam osvetljuje tragično usodo žrtev pozabljenega genocida. Razstava je nastala na osnovi istoimenske razstave, ki sta jo v letu 2008 pripravila Akademija v Gradcu in Romano service, ter je bila dopolnjena s podatki o zgodovini Romov v Sloveniji.
Častna pokroviteljica projekta je varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer; generalni pokrovitelj je Avstrijski kulturni forum. Razstavni projekt je bil pripravljen v sodelovanju z Zvezo Romov Slovenije in osnovno šolo Janka Padežnika Maribor v sklopu projekta Šoa – spominjajmo se, ki ga je finančno podprla mednarodna zveza za spomin na holokavst (IHRA).