Porajmos v kontekstu zgodovine preganjanja Romov in Sintov

Med letoma 1939 in 1945 so nacisti pobili skoraj 500.000 Romov in Sintov, po novejših ocenah celo okoli 600.000. Heinrich Himmler, eden glavnih organizatorjev in izvajalcev nacističnega genocida, si je brez predaha izmišljal protiromske zakone in dekrete za množično uničevanje teh etničnih skupin, 15. novembra 1943 pa jih je tudi uradno izenačil z Judi, s čimer se je začelo »končno reševanje romskega vprašanja«.

Po drugi svetovni vojni je nacistični genocid nad Romi in Sinti, tako imenovani porajmos, kaj hitro utonil v pozabo in šele v zadnjih desetletjih so začeli strokovnjaki intenzivneje raziskovati to zamolčano poglavje iz evropske preteklosti. Kljub temu danes večina ljudi še vedno ne pozna dovolj zgodovinskih okoliščin pregona Romov in Sintov in genocida nad njimi med drugo svetovno vojno ter se ne zaveda teže povzročenih grozot in trpljenja romskih žrtev.

[royalslider id=”37″]

V želji, da bi tudi v slovenskem prostoru osvetlili usodo Romov in Sintov med drugo svetovno vojno, še posebej na slovenskem ozemlju, jo umestili v zgodovinski okvir preganjanja Romov in Sintov ter odprli razpravo o pomembnosti spominjanja in izobraževanja o porajmosu, vas v četrtek, 11. decembra 2014, ob 10. uri vabimo v Tkalski prehod 4 v Mariboru na okroglo mizo Porajmos v kontekstu zgodovine preganjanja Romov in Sintov.

Okrogla miza se bo začela z uvodnima predavanjema dr. Vere Klopčič in dr. Marjana Toša ter se nadaljevala z razpravo, v kateri bodo sodelovali tudi Haris Tahirović, mag. Jožek Horvat Muc in Jasmina Ahmetaj. Dogodek bo povezovala Petra Jurič.

 

Častni pokrovitelj okrogle mize je dr. Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor. Okroglo mizo, ki se navezuje na projekt Kamnite solze, v letih 2014−2016 podprt s strani Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA), prirejamo v sodelovanju z društvom Frekvenca, socialno-kulturnim združenjem nemirnih in aktivnih, in Društvom Terne Roma – Mladi Romi.