Vsi programi v projektu nagovarjajo javnost za trajno pomnjenje in spominjanje na največje zlo 20. stoletja; da ne bi bilo nikoli pozabljeno, predvsem pa – da se ne bi nikoli in nikjer več ponovilo.
27. januarja 1945 so vojaki sovjetske Rdeče armade osvobodili zloglasno tovarno smrti in najbolj brutalno nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz. Nacisti so sejali smrt s hladno, industrijsko učinkovitostjo in preračunljivostjo. Ko so rdečearmejci in za njimi ameriški zavezniki videli prve prizore v osvobojenem Auschwitzu (in drugih taboriščih), je prišla na dan brutalnost nacističnih zločinov, ki je dobesedno šokirala zavezniške sile.
»Vonj po smrti nas je preplavil, še preden smo šli skozi ograjo … Več kot 3.200 golih, suhih teles je bilo vrženih v plitve grobove. Drugi so ležali na ulicah, kjer so padli. Uši so se plazile po porumeneli koži njihovih zašiljenih skeletov,« je med drugim zapisal ameriški general Bradley 12. aprila 1945.
Generalna skupščina OZN je leta 2005 sprejela resolucijo z naslovom Spomin na holokavst, s katero je razglasila 27. januar za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Tega zdaj zaznamujemo tudi v Sloveniji, ne le kot dan spomina na holokavst, pač pa kot spominski dan slovenskih žrtev nacifašizma oziroma holokavsta. Slovenski taboriščniki so bili dolga leta prezrti in pozabljeni, kadar se je v Sloveniji in tujini govorilo o žrtvah koncentracijskih taborišč, zato je prav, da se jih zdaj po tolikih letih vendarle dostojno spominjamo.
Spominjati se holokavsta zahteva pogum, kajti šele takrat resnično lahko pričakujemo, da bodo pepel in neoznačeni grobovi milijonov žrtev lahko postali posvečena tla, iz katerih vedno znova rastejo človeško upanje, spoštovanje in moralni pogum. (povzeto po: Holokavst 1933–1945: Pogum, da se spominjamo, razstava)
Projekt Šoa – spominjajmo se je bil pripravljen v sodelovanju s Prvo gimnazijo Maribor in s podporo ZRC SAZU v letu 2010 kot širše zasnovan projekt, v okviru katerega pripravljamo razstave, znanstvena srečanja in kulturne dogodke, ki jih pospremimo s priložnostnimi tiskanimi publikacijami.
[royalslider id=”10″]
Projekt je bil zasnovan interdisciplinarno, ob finančni podpori ITF (zdaj IHRA) v letih 2011–14 pa so bili pripravljeni nastavki za dolgoročen in vseslovenski projekt. Pri tem se nadejamo tudi ustrezne pomoči državnih ustanov, predvsem ministrstva za zunanje zadeve in ministrstev za področji šolstva in kulture.